| Zvok, Hrup in Ljudje |
| Človeško
uho ovrednoti
raven zvočnega tlaka sorazmerno jakosti vpadlega hrupa. Raven zvočnega
tlaka podajamo v decibelih (dB), višina tona pa je
izražena s frekvenco, katere enota je Hertz (Hz).
Najmanjši zvočni tlak, ki ga človeško uho
zazna, imenujemo prag slišnosti in je ovrednoten z 0 dB . Zvočni tlak, pri katerem
je jakost hrupa nevzdržna in se pojavi bolečina, imenujemo
prag
bolečine
in ima vrednost okrog 120 dB. Slišno
območje frekvenc povprečnega človeškega ušesa je med 20 Hz
in 16.000 Hz.Zelo
visoke in zelo nizke frekvence (tone) človeško uho sliši slabše oz.
jih pri sprejemu v ušesu oslabi, kar je posledica evolucije človeškega
ušesa. Zvok v človekovem naravnem in življenjskem okolju sestoji iz množice zvokov različnih frekvenc. S pomočjo filtrov lahko merjeni zvok analiziramo po določenih frekvenčnih pasovih. Razlikujemo oktavno analizo, pri kateri je celotno človeško slišno območje med 20 Hz in 16.000 Hz razdeljeno na 8 pasov ter finejšo terčno analizo, pri kateri je vsaka oktava razdeljena še na tri terce. Za isti vir hrupa, merjen v različnih okoljih, dobimo različne vrednosti zvočnega tlaka. Vzrok je v različnih vrednostih zvočne absorpcije prostorov. Iz zvočnega tlaka in korekcije, ki upošteva absorpcijo prostora ocenimo zvočno moč (Lw), ki je neodvisen, oziroma primerljiv podatek. Zvočna moč je zato izhodišče za vse nadaljnje akustične izračune. Odločitev o načinu protihrupne zaščite je odvisna od ravni (izvora) hrupa in njegove frekvenčne karakteristike, zato so meritve hrupa vedno potrebne. Bolje kot poznamo karakteristike vira hrupa, boljše rezultate lahko dosežemo pri izvajanju protihrupne zaščite. Zaščita pred hrupom je tako del širokega področja tehnične akustike, v katerem se v praksi pri načrtovanju le-te, srečujejo različne discipline: inženirstvo, fizika, pravo, sociologija, medicina…
|