Akustični inženiring Decibel

Strokovno svetovanje, optimalna rešitev, profesionalna izvedba.

Domov  »  Aktualno  »  Strokovne vsebine

Zvočna izolirnost betonskih, opečnih in lahkih montažnih sten

Objavljeno: 31. Jul 2014

V  Reviji Gradbenik št.7/8 2014 je objavljen članek avtorja  mag. Mihaela Ramšaka o  zvočni izolirnosti značilnih masivnih in lahkih montažnih stenah ter pogojih, ki vplivajo na njihovo zvočno izolirnost. Podan je  osnovni opis zvočnoizolacijskega obnašanja enoslojnih in večslojnih sten, značilnosti posameznih vrst sten  ter vpliv stranskega prenosa zvoka.
Članek pdf

Povzemamo  nekaj glavnih  poudarkov in  pomembnih informacij za načrtovalce in izvajalce.

Zvočna izolirnost sten iz betona, porobetona in opečnih sten
Za večino betonskih, porobetonskih in opečnih sten ustrezne debeline je  zvočna izolativnost zadovoljiva, vednar samo, kadar je izvedba stene kakovostna. Pri tem je potrebno paziti na
1) kritično frekvenco
2) dodatne pogoje
Za  enoslojnih stenah značilnih debelin (beton 15 cm, porobeton 25 cm, opeka 19 cm) je značilno, da je kritična frekvenca in s tem oslabitev zvočne izolativnosti stene prisotna v nizkem frekvenčnem področju (90 - 140 Hz). Če so  te stene tanjše, so lahko problematične s stališča  kritične frekvence* in z njo povezane oslabitve izolativnosti.

* kritična frekvenca  je frekvenca, kjer ima zvočna izolirnost stene največji upad
Za dobro zvočno izolativnosti stene je potrebno, da se kritična frekvenca ne nahaja na frekvenčnem območju  med 100 in 3150 Hz.

Še večji problem lahko nastane, če debelejše masivne stene obložimo iz slojem iz npr porobetona (npr. siporeks) ali votličaste opeke (npr. porolit) z namenom povečati toplotno izolacijo. V tem primeru se skupna zvočna izolirnost take stene se zmanjša, saj se kritična frekvenca pomakne v višje frekvenčno, za uho bolj slišno območje.

Za dosego  zadovoljive zvočne izolativnosti pa morajo biti izpolnjeni tudi dodatni pogoji.

- dovolj debel omet sten, še posebej porobetonskih in opečnih
- kakovost zapolnitve votlin z malto med zidaki  ( kakovost in natačnost gradnje)
- ustrezen tip zidakov (glede oblike, velikosti odprtin v zidakih ter debeline sten med votlinami)
- z  ustreznimi gradbenimi rešitvami omejiti vpliv stranskega prenosa zvoka in oslabitev


Zvočna izolirnost  suhomontažnih (lahkih) sten
V praksi je najpogostejši primer stene iz dveh slojev mavčnokartonskih plošč (2x12,5mm) na obeh straneh podkonstrukcije (kovinska, lahko lesena) z medprostorom ki je delno (do2/3) zapolnjen z mineralno volno (npr. Knauf W112). Suhomontažne stene le ob pogoju preimerne (predpisane) sestave in debeline dosegajo  dobro zvočno izolativnost. Vendar pa je poleg  zvočne izolativnosti same stene potrebno upoštevati tudi vpliv stranskega prenosa zvoka  (prenos zvoka preko  sklopa konstrukcij, v katerega je stena vgrajena).  Če suhomontažne stene niso primerno (po predpisu) izvedene, so postavlje na plavajoči estrih ali niso dilatirane od bočnih sten, bo zaradi prenosa zvoka preko stene in še vpliva stranskega (bočnega) prenosa zvoka izolirnost take stene lahko tudi do 20 dB in več nižja od vrednosti, ki je bila za tako steno izemrjena v laboratoriju.

Diagram v članku kaže primer, kjer je  razlika med laboratorijsko zvočno izolirnostjo  suhomontažne stene Rw=52 dB in dejansko gradbeno zvočno izolirnostjo vgrajene stene   R'w= 42 dB  v povprečju 10 dB (kar pomeni 10x večji prehod zvočne moči čez steno)

Za vse vrste sten dodatno velja:
- poleg  nazivne zvočne izolirnosti  Rw ( izmerjena v laboratoriju, kjer ni vključen vpliv stranskega prenosa zvoka po vgradnji sten) je  potrebno  pri načrtovanju misliti tudi na  možni vpliv stranskega prenosa zvoka (R'w) in ga čim bolj omejiti
- razlika med Rw in R'w ( s črtico ') je zelo pomembna
- omejiti prenose zvoka preko različnih oslabitev kot npr.  oslabitev preko stika stene s fasadnimi elementi, preko prebojev za instalacijo ipd.,

kar lahko dosežemo z ustreznimi projektnimi rešitvami in kakovostno izvedbo.

Celotni članek si lahko preberete tukaj.


Pripete datoteke